O zgodovini hrane in prehrani na Celjskem območju, sem pripravila nekaj zanimivosti, kot uvod v enkratno doživetje na dogodku »CELJE NA KROŽNIKU ZGODOVINE«, 29. 8. 2025 ob 17. uri v Celju.
Naši predniki so bili najprej rastlinojedi, pred ca. 5 mio leti so začeli uživati meso, ki naj bi skupaj z maščobami bilo tudi vzrok za pospešen razvoj možganov na eni in krajšanje prebavnega trakta na drugi strani. Lovili so mamute, povodne konje, slone in bivole.
Najpomembnejša prelomnica je bilo odkritje ognja, hrana je bila lažje prebavljiva in okusnejša.
Nekako 10 tisoč let pr.n.št. se je v času kmetijske revolucije razvilo poljedelstvo, gojili so ječmen in proso za razne kaše, na dalnjem vzhodu pa riž. Rastlinska hrana je dosegla 90 %, število prebivalcev se je močno povečalo, vendar so se ljudje zmanjšali, zaradi obdelave rastlin je trpela hrbtenica, vrat…
Osnovo za razvoj današnje prehrane postavljajo v antiko in srednji vek. Pitagora in Hipokrat sta se že ukvarjala z dieto in dietetiko, ki je postala ena od vej medicine. Zelo znan je Hipokratov rek:
“Hrana naj bo vaše zdravilo in zdravilo vaša hrana.” Prehrana starih Grkov je vsebovala kruh, meso, ribe, sadje, zelenjavo in mleko, čemur danes pravimo mediteranski način prehranjevanja. Podobno so jedli premožnejši Rimljani, uživali so tudi različne jajčne kolače, žitne kaše iz prosa in pire, sire, pili so vino, pridelovali in uporabljali so oljčno olje. Jedem so dodajali začimbe, ki pa so bile zelo drage. Redili so drobnico in iz nje pridelovali ovčje in kozje sire, mleko, volno. Ob morju je bil pomemben ribolov. Jedi so pripravljali doma, pekli pa so jih v skupnih pečeh.
Na severu Evrope so se keltska in germanska ljudstva takrat prehranjevala z mesom prašičev, konj in goveda in nabirali divje rastline. Niso pili vina, temveč kobilje mleko, mošt, ki so ga pridelali s fermentacijo divjih sadežev in pivo iz žit. Za pripravo jedi niso uporabljali olja temveč maslo in slanino.
S propadom Rimskega cesarstva se je tudi pomen prehranjevanja zelo spremenil. Sledila so obdobja hude lakote, ki so jo povzročile vojne, kuga in podnebne razmere – suša in poplave.
Se nadaljuje….
Vir: M. Montanari: Lakota in izobilje, J. Konjedic: Zgodovina prehranskih navad, V. Baribieri: Drobtinice z mize
